Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     polpoklicen pólpoklícen  -cna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polpoklicni pevski zbor; polpoklicno gledališče