Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     polnočnica pólnočnica  in polnôčnica -e [u̯n] ž (ọ̑; ó) rel. maša opolnoči v noči pred božičem: iti k polnočnici; biti pri polnočnici ∙ nar. severovzhodno iti k polnočnicam k polnočnici