Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     polkmetija pólkmetíja  -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) jur., nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje: davek od polkmetije; cela kmetija in polkmetija