Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     polizdelek pólizdélek  -lka [o] m (ọ̑-ẹ̑) izdelek, namenjen za izdelavo finalnega izdelka: koža je surovina, usnje pa polizdelek; kovinski, lesni polizdelki; izvoz polizdelkov; polizdelki in finalni izdelki ∙ ekspr. to ni umetnina, ampak kiparski polizdelek nedovršeno, nepopolno kiparsko delo




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA