Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     pokronati pokrónati  -am dov. (ọ̑) pog., v zvezi z ga 1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal // narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal 2. poveseljačiti: za slovo so ga še malo pokronali




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA