Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     pokončnik pokônčnik  -a m (ō) pokončno nameščen podolgovat element: v zemljo je zabil štiri pokončnike; pokončnika pri podboju




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA