pokojen pokójen -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki je umrl: njen pokojni mož; pren., ekspr. pokojna Avstro-Ogrska 2. knjiž. ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren: bolnik je zdaj pokojen // ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: pokojen obraz 3. knjiž. ki poteka brez motenj; miren: pokojno spanje // ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživlja pokojne dneve 4. knjiž. ki je brez hrupa, ropota; miren, tih: najti pokojen prostor / jutro je bilo jasno in pokojno pokójno prisl.: pokojno govoriti; dež pokojno rosi / v povedni rabi v sobi je bilo tiho in pokojno pokójni -a -o sam.: tudi on je že pokojni, med pokojnimi; spomin na pokojne / v osmrtnicah pogreb drage pokojne bo v soboto
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |