Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     poidiotiti poidiótiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) pog., slabš. narediti, da postane kdo omejen, neumen: lagodno življenje ga ni poidiotilo; sčasoma se je v tem okolju tudi on poidiotil