pohota pohôta -e ž (ó) velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote // ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |