Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     poenačiti poenáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil // imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo