Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     brezcveten brezcvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje ♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi