Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     podpolkovnik pòdpolkóvnik  -a m (ȍ-ọ̑) čin, za stopnjo višji od majorja, ali nosilec tega čina: poveljstvo je prevzel novi podpolkovnik / pehotni podpolkovnik; bil je rezervni podpolkovnik