Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     podčastnik pòdčástnik  -a m (ȍ-ȃ) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja; podoficir: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina