Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     pihalec pihálec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor igra na pihalo: pihalci so pred vajo ogreli instrumente; pihalci in godalci 2. redko, v zvezi pihalec stekla steklopihač, steklopihalec: njen oče je bil pihalec stekla




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA