Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     perutnica perutníca  -e ž (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: golob je zamahnil s perutnicami in odletel; ta ptič spi z glavo pod perutnico; perutnice in rep; giblje se, kot bi imela perutnice lahkotno, urno // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: perutnice amorja, zmaja 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: perutnice pokrivala redovnic / perutnice fraka škricievfem. tu vse dobi perutnice tu se vse izgubi, je ukradenoetn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA