Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     perigej perigéj  -a m (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje, prizemlje: obe orbiti sovpadata le v perigeju in apogeju