Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     pepita pepíta  -a m, tudi neskl. () droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo // blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; neskl. pril.: pepita komplet; pepita blago; črno bel pepita vzorec




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA