Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     patina pátina  -e ž () 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA