Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     parkeljc párkeljc  -a [kǝl] m () 1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci ● poljud. medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA