Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     paraliza paralíza  -e ž () med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost: zaradi paralize je ležal več let; posledice paralize / otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami; popolna paraliza; progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pren., knjiž. paraliza vseh dejavnosti; paraliza prometa




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA