Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ožigalkar ožigálkar  -ja m (ȃ) nav. mn., zool. navadno v morju živeče nečlenaste živali z ožigalkami, zlasti na lovkah, Cnidaria: morski, sladkovodni ožigalkarji; ožigalkarji in mehkužci