Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ozara ozára  -e ž (ȃ) nav. mn. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug: na ozarah je konje ustavil; kositi, pasti po ozarah; zeleneče ozare in meje