Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     otep otèp  -épa m (ȅ ẹ́) velik snop iz omlatene slame: nakladati otepe; padel je na tla kakor otep / spal je na otepu slame // nar. (velik) kos: odrezala mu je otep kruha