Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     osvaljek osváljek  -jka m (ȃ) star. svaljek: sredica kruha se je med njegovimi prsti spreminjala v osvaljek; močnati osvaljki // (z rokami) zmečkana stvar, zlasti papir, tkanina: časopis je zmečkal in osvaljek vrgel v peč