Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ostvar óstvar  -ja m (ọ̑) 1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji 2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice