Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ostržek ostŕžek  -žka m (ȓ) nav. mn. kar odpade pri strganju: strgali so sveče in spuščali ostržke na tla; hrenovi ostržki; ostržki drevesne skorje