Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     osnovnik osnóvnik  -a m (ọ̑) lingv. oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova: lastnosti samostalnikov se lahko izražajo v osnovniku, primerniku ali presežniku