Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     osenčevati osenčeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči ∙ knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna