Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     opotekav opotekàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se opoteka: opotekav bolnik; pijan je in opotekav / opotekava hoja / ekspr. opotekavo govorjenje opotekávo prisl.: opotekavo je odšla k vratom