Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     oporočen oporóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oporoko: oporočne določbe / biti oporočna priča ♦ jur. oporočni dedič dedič, ki deduje po oporoki