Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     onesrečevati onesrečeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA