Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     olepšava olepšáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja