Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     okostnjak okostnják  -a m (á) 1. okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju: ogledovati si razstavljene okostnjake; suh kakor okostnjak / človeški okostnjak ∙ ekspr. bolnik je bil živ okostnjak zelo shujšan 2. ekspr. zelo suh človek: ob prihodu v taborišče je srečeval same okostnjake




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA