okop okòp -ópa m (ȍ ọ́) 1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru ∙ publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju 2. glagolnik od okopati: okop krompirja
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |