Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     ogrniti ogrníti  in ogŕniti -em dov. ( ŕ) 1. dati oblačilo na koga, okrog koga: ogrnil ji je plašč; ogrnila (si) je plet in odšla / jopico je samo ogrnil, ne pa oblekel // pokriti, zaviti: ogrniti konja z odejo; ogrni se, ne hodi tak ven; pren., knjiž. noč je ogrnila zemljo 2. nar. osuti: ogrniti krompir; vrtnice je treba ogrniti ogŕnjen -a -o: imel je ogrnjen suknjič; bila je ogrnjena v tančice




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA