Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ogrešiti ogrešíti  -ím dov., ogréšil (ȋ í) knjiž., redko, v zvezi z duša, vest omadeževati: premišljeval je, kako bi se maščeval, ne da bi ogrešil svojo dušo ogrešíti se pregrešiti se: ogrešiti se zoper zakon