Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ogledovalec ogledoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ogleduje: natančen ogledovalec slik / radovedni ogledovalci ga niso motili gledalci, opazovalci