Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     odteščati se odteščáti se  -ám se [tǝš] dov.) star. kaj malega pojesti: odteščali se bomo v gostilni; zdaj bomo lažje hodili, ko smo se nekoliko odteščali / odteščati se z jabolkom // najesti se: ko sta se odteščala in odžejala, sta šla naprej; dobro sva se odteščala ● evfem. odteščajte se, komur je treba opravite malo potrebo; star. to je storila, da bi se odteščala zaradi vseh krivic dala si duška; star. šele ob enajstih sem se odteščal prvič jedel




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA