Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     odsečen odséčen  -čna -o prid. (ẹ̑) star. odrezav: odsečen človek / odsečen odgovor ● zastar. ta človek mi je odsečen zoprn odséčno prisl.: odsečno reči