Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     odkuriti odkuríti  in odkúriti -im dov. ( ú) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: odkuriti jo skozi okno, v svet; odkuriti hitro, brez slovesa / odkuril jo je s konjem; vlak jo je odkuril proti Dunaju odpeljal




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA