Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     odbezljati odbezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč se oddaljiti: ko so konji odbezljali, je nastala tišina // pog. oddirjati, oddivjati: že navsezgodaj je odbezljal k njej