Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     bogatija bogatíja  -e ž (ȋ) ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo: vso bogatijo je zapustil sinu; neizmerna bogatija; pri njih je bila prava bogatija // nav. mn., star. kar je dragoceno; dragocenost: samostan hrani velike bogatije