Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     obsenčevati obsenčeváti  -újem nedov.) knjiž. povzročati, delati, da je kaj v senci: stara drevesa obsenčujejo cesto; z roko je obsenčevala oči zasenčevala / oči so obsenčevale trepalnice ∙ knjiž. skrb ji je obsenčevala obraz je bila opazna, vidna




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA