Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     obrobnik obróbnik  -a m (ọ̑) knjiž. 1. časopisni članek, natisnjen ob robu: naslov obrobnika 2. pripadnik nižjega, revnejšega dela družbe: v delu obravnava pisatelj problem obrobnikov in izvržencev