Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     obnoriti obnoríti  -ím dov., obnóril ( í) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: ljudje so ga čisto obnorili; obnorili so jo, da še spati ni mogla / s svojo lepoto obnori vsakega / jeza obnori človeka




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA