Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     obmirovati obmirováti  -újem dov.) ostati v mirujočem položaju, stanju: ptica se je nekaj časa zibala, nato pa obmirovala; za hip so vsi obmirovali; obmirovala je kot kip / morje je obmirovalo; roke so ji obmirovale v naročju / njegov pogled je obmiroval na očetovi sliki / če se človek navadi na delo, ne more več obmirovati; ekspr. pozimi narava obmiruje




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA