Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     obločen oblóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na oblok: stopil je skozi obločna vrata 2. elektr., v zvezi obločna luč, svetilka obločnica: vrsta obločnih luči; ustaviti se pod obločno svetilko ◊ metal. obločna peč peč, ki ji daje toploto električni oblok; obločno varjenje varjenje z električnim oblokom




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA