Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     objokovalka objokoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž. ženska, ki izraža žalost za umrlim, navadno z obredno pesmijo: zaslišali so se glasovi objokovalk / pogrebne objokovalke