Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     obiralka obirálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki s trganjem odstranjuje sadeže, plodove z drevesa, rastline: obiralka hmelja 2. ekspr. opravljivka, obrekljivka: ta ženska je velika obiralka