Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     obhajilo obhajílo  -a s (í) rel. del maše, ko duhovnik obhaja: darovanje in obhajilo / iz cerkve je odšla med obhajilom / prvo obhajilo // posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo; sveto rešnje telo: dati, sprejeti obhajilo; nesti obhajilo bolniku




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA